Koruzna vešča - Ostrinia nubilalis

Opis

Odrasli metulj: Samček je svetlo rjave barve, velik do 25 mm. Vzorec sprednjih kril je tipičen, z dvema cikcak linijama ob zunanjem robu krila in eno na prvi tretjini krila. Srednje polje krila je navadno temnejše, pogosto rdečerjavo, vendar barva tega polja lahko zelo variira, od svetle do temne. V zgornjem delu tega polja je tudi romboidna pega svetlejše barve. Spodnja krila so pri obeh spolih enaka in imajo pred zunanjim robom širšo svetlo progo. Zadek samca je bolj podolgovat, koničast in daljši od samičinega, ki je tudi debelejši. Tipalke so pri obeh spolih. Samica je večja od samca, velika 25-30 mm in je svetlejše barve, svetlorjava do malo rumenkasta. Krila so bolj enobarvna, z značilnimi vzorci kot pri samcu.

Jajčeca: Jajčeca so prosojna, bele do svetlosive barve. Odložena so v skupku po nekaj jajčec, na spodnji strani lista, ob glavni listni žili. Pri koruzi so na listih, ki so višje kot 0,5 m od tal in nedaleč od listne nožnice, vendar to ni pravilo. Skupki jajčec po izgledu zelo spominjajo na skupek ribjih lusk in se tudi tako prekrivajo. Eno jajčece izgleda kot ribja luska in tudi barva je podobna. Skupki so lahko okrogle ali vzdolžne oblike in vsebujejo od 10-30 jajčec. Zalega je prekrita s svetlečo voščeno snovjo, ki jajčeca ščiti. Dan do dva pred izleganjem se jajčeca črno obarvajo in v njih so že vidne mlade gosenice.

Gosenica: Mlada izlegla gosenica je velika do 1,5 mm in se najprej hrani na mladih listih, s strganjem zgornje povrhnjice lista ali s pelodom. Ima že značilno črno glavo in poleg treh parov oprsnih še 5 parov trebušnih nog. V svojem razvoju se 5-6 krat levi, pri čemer se spremeni le odtenek barve njenega telesa iz svetlo rumenkaste v rumeno sivo. Po telesu ima gosenica vzdolžne vrste črnih do temnorjavih peg, iz katerih izraščajo dlake. Odrasla gosenica doseže velikost do 30 mm in debelino do 5 mm.

Buba: Buba je temnorjava, prosta, podolgovata in dolga 13-17 mm. Na bubi so vidne nakazane zasnove sesala, kril, glave in zadka. Gosenica se navadno zabubi v steblu, redkeje v zalistjih in to le prva generacija, če se gosenica hrani v listni nožnici.

Razširjenost

Koruzna vešča je evropska vrsta, ki se je s pridelavo koruze in mednarodnim transportom široko razširila. V Evropi je razširjena do 46^o severne geografske širine in v zmernem pasu do 1500 m nadmorske višine, ker je termofilna vrsta. Poleg Evrope je razširjena v Aziji, Afriki, Bližnjem Vzhodu, v Ameriko pa so jo zanesli l. 1909, kjer je danes prav tako široko razširjena.

Hranilne rastline

Vrsta je polifagna in so jo do sedaj evidentirali na več kot 250 vrstah rastlin. Najpomembnejša gostiteljska rastlina je koruza, od gojenih rastlin pa pri nas napada še hmelj, papriko, krizanteme, peso, fižol, krompir, paradižnik, zeleno in proso. Med divje rastočimi pa je najpomembnejši gostitelj divji pelin.

Poškodbe

Mlade gosenice se po izvalitvi najprej hranijo na zgornji povrhnjici mladih listov, kjer izgrizejo parenhim do spodnje povrhnjice, podobno kot žitni strgači. Te poškodbe so vidne kot bele, ozke podolžne proge, zraven katerih so tudi drobni iztrebki. Na koruzi se mlade gosenice pogosto hranijo v še zvitih listih ali na metlici, v kolikor je koruza že metličila. Kasneje se gosenice hranijo v zalistjih, kjer je veliko peloda, ki je bogat z beljakovinami, ali v še zviti metlici in na mladih zvitih listih, kjer že vrtajo skozi liste. Zaradi teh lukenj so kasneje izraščeni listi videti kot prestreljeni s šibrami. Gosenice, ki se hranijo v zalistjih se kasneje pogosto zavrtajo v glavno listno žilo na listu ali ob kolencu v internodiju. Gosenice začnejo vrtati v steblo od tretjega razvojnega stadija naprej. Gosenice, ki se hranijo na metlici se pogosto zavrtajo v stržen metlice, ki ga kasneje zapustijo in se zavrtajo nižje. Zaradi vetra se metlica na mestu izvrtine prelomi, kar je tudi eden od simptomov napada koruzne vešče. Poleg tega iz izvrtin, kjer je gosenica, visijo iztrebki in deli zgrizenega materiala kot žagovina. Pogosto so navrtani tudi storži in storževo vreteno, še posebno v območjih, kjer ima koruzna vešča dve popolni generaciji. Na mestih izvrtin se stebla pogosto prelomijo, saj jih poleg poškodb gosenice, napadejo še trohnobne glive, ki povzročajo trohnobo stebla - fuzarioze. Najpogosteje poležejo hibridi s tankim steblom, med katerimi je največ zgodnjih hibridov. Če steblo prerežemo na mestu izvrtine, v njem najdemo rove, ki so različno dolgi, navadno je v njih tudi gosenica, vendar to ni pravilo, ker lahko ena gosenica izvrta več rovov v steblu. V jesenskem času je največ gosenic v spodnjem delu stebla, kjer prezimijo, saj je ta del manj izpostavljen zimskim temperaturam in vetrovom, spomladi pa je primerno vlažen za zabubljenje.

Pri papriki in paradižniku gosenice najpogosteje napadejo plodove, redkeje stebla, v katera se prav tako zavrtajo. Napadeni plodovi zaradi bakterijskih okužb kasneje navadno segnijejo, vendar tudi sicer niso primerni za prehrano. Pri krizantemah navadno napadejo steblo in kasneje cvetni nastavek in sam cvet. Pri hmelju se gosenica zavrta v trte hmelja, kjer lahko vrta vse do korenik. V prosu je napad prav tako omejen na steblo, pri čemer se v razvoju gosenica lahko seli iz enega stebla na drugo, ker je tukaj hrane manj. Podobne so poškodbe tudi na ostalih rastlinah.

Življenjski krog

Odrasla gosenica prezimi v izvrtini, navadno v spodnjem delu stebla, na Primorskem in Krškem polju, kjer koruzna vešča razvije dve popolni generaciji, pogosto v samem storžu in v storževem vretenu, ki nosi storž. Tu se gosenica tudi zabubi, kar se zgodi glede na območje od konca aprila do konca maja. Odrasli metulji izletijo najprej v Vipavski dolini od srede maja naprej, zatem na Krškem polju, Prekmurju in Štajerskem od konca maja naprej. V juniju izletijo metulji v hladnejših območjih. Izlet metuljev je glede na območje različno dolg in je v območjih, kjer se pojavi le ena generacija precej razvlečen. V Vipavski dolini in Krškem polju je maksimum leta prve generacije sredi junija, druge v začetku avgusta, v ostali Sloveniji, kjer je le ena popolna generacija pa glede na območje od srede do konca julija. Metulji se pojavljajo navadno do konca avgusta, razen v toplih območjih tudi še v septembru. Po parjenju, ki je v večernem času, samice odletijo do gostiteljskih rastlin, kjer odlagajo jajčeca. Jajčeca odlagajo na spodnjo stran listov, v skupkih po nekaj jajčec (glej opis jajčec). Ena samica, v odvisnosti od vitalnosti, dodatne prehrane in relativne vlage odloži od 100-600 jajčec. Slabo prehranjene samice in samice v sušnih razmerah odložijo manjše število jajčec. Metulji v sušnih razmerah prej poginejo, kot če je vlažno, saj je koruzna vešča hidrofilna in toploljuba vrsta. Metulji živijo od 3-10 dni in se po izleženju dodatno hranijo z roso in medičino, preden se parijo. Gosenice se po 3-12 dneh izležejo iz jajčec in kot je že opisano, najprej progasto izjedajo povrhnjico na mlajših listih, kasneje pa se zavrtajo v stebla ali plodove. V območjih, kjer ima vešča 2 generaciji, se prva zabubi konec julija, prezimi pa druga. V območjih z eno generacijo prezimijo vse gosenice. Stadij bube v odvisnosti od temperatur traja okrog 2 tedna.

Pri koruzni vešči poznamo različne rase, ki se ločijo po kemični sestavi feromona, ki ga izločajo samice, da privabijo samce. V Sloveniji smo v raziskavah ugotovili 3 rase koruzne vešče, ki se pojavljajo tudi v Evropi. Ugotovili smo, da se v Sloveniji te tri rase ravno združijo in razhajajo. V vzhodni Sloveniji smo ugotovili Z tip, v osrednji v glavnem E tip, v Vipavski dolini pa poleg E tipa še hibridni EZ tip koruzne vešče. (Podrobnejše informacije lahko dobite pri avtorju.)

Varstvo

Varstvo koruze pred napadom koruzne vešče s škropljenjem je zaradi velikosti rastlin v času izleganja mladih gosenic, v večini Slovenije nemogoče. Mogoče je le še na poznih hibridih v Vipavski dolini, ki so v času izleganja gosenic prve generacije še dovolj nizki, da v posevek lahko pridemo z navadno škropilnico. Druge generacije pa tukaj prav tako ni mogoče zatirati. Za škropljenje uporabljamo sredstva, ki imajo dovoljenje v RS, glej bazo. Gosenice zatiramo v času, dokler se še ne zavrtajo v rastlino, ker je takrat škropljenje prepozno. To pomeni, da je škropljenje uspešno, če škropimo v času izleganja gosenic do največ 2-3 dni potem. Kasneje se gosenice že lahko zavrtajo. To je navadno čas 7-10 dni potem, ko se pojavijo prve samice ali 5 dni po odlaganju večjega dela jajčec. Opazovanje razvojnih stadijev je v tem primeru ključnega pomena za uspeh.

Veliko primernejši so agrotehnični varstveni ukrepi, kjer je možnosti res veliko. Eden od teh ukrepov je predpisan z odlokom (Odlok o zatiranju prosene/koruzne/ vešče na območju SR Slovenije, Ul. SRS, št. 20/78) in to je pravočasno podoravanje koruznice, v kateri prezimijo gosenice koruzne vešče. Po tem odloku je potrebno vso koruznico podorati najkasneje do konca aprila. S stališča boljšega uspeha tega ukrepa je podoravanje veliko primernejše že v jesenskem času, saj gosenice v podoranih steblih preko zime okužijo glive in bakterije, ki prizadenejo veliko večino gosenic. Če podoravamo spomladi je tovrstni uspeh, še posebno v sušnih obdobjih veliko slabši. Podoravanje ne velja le za cela koruzna stebla, ampak tudi za vse koruzne ostanke na njivi, saj so tudi štrclji dovolj, da v njih prezimijo gosenice, saj prezimujejo največkrat v najnižjih delih stebla.

Drugi tovrstni ukrep je pridelava koruze izven območij z velikim tveganjem. Območja, kjer je pritisk vešče močan so neobdelane in zapleveljene njive, poti in obronki z veliko divjega pelina, ki je eden glavnih gostiteljev, robovi gozdov in živih mej, na katerih raste veliko debelostebelnih zeli.

Sam napad lahko omilimo tudi z odbiro primernih hibridov. V poskusih smo ugotovili, da je v vseh območjih možno omiliti učinek napada s setvijo poznih hibridov za posamezno območje, ker so ti hibridi še fiziološko aktivni v času okužb z glivami iz rodu Fuzarium, ki okužujejo mesta poškodb in s tem okužbe lažje tolerirajo kot zgodaj zreli hibridi. Tudi struktura napada na teh hibridih je drugačna kot na zgodnjih, prvi napad je na listih in steblo ni prizadeto, kasnejši je bolj razporejen po steblu in ni omejen le na območje storža ipd. Samega termina setve nismo vrednotili, vendar ima najbrž podoben učinek kot odbira poznejših hibridov.

Ena od možnosti je tudi zatiranje koruzne vešče z naravnimi sovražniki, kjer je mogoče doseči zelo dobre uspehe, vendar pa ti ukrepi zahtevajo veliko znanja in terenskih opazovanj. Poleg tega je potrebno imeti gojitvene laboratorije za parazitoide in jih kasneje pravočasno vnesti na parcele. Te ukrepe izvajajo v več mediteranskih državah, kjer uporabljajo parazitoide jajčec. Pri tem uporabljajo različne vrste najezdnikov iz rodu Trichogramma. Glavna težava pri vsem pa je zagotovitev zadostnega števila parazitoidov.

Besedilo: Stanislav Gomboc, BF-Agronomija